nedelja, 5. november 2017

NA DEBELO PEČ - 2014m, 4.11.2017

Eni so v soboto šibali na Valvazorja, eni so imeli ogledne ture UTVV, jast bi bla na obojem, a, kaj ko je treba tekmovat... in teč. Moje koleno pa zaenkrat še prav nič tega noče... no, sej, jast kot celota tudi ne, hihi. Prav nič se ne spremeni v meni, da bi si zaželela tejkat.:)

Vikend je tako prost pa mi pade na pamet, če bi jast pred zimo in snegom raje še kak dvajurček osvojila. Z mojim strumnim korakcem.
In grem hitro gledat na Hribe.net. Puf. Debela peč? Kaj je to za ena gora? Hitro čitat... mhmhm,... in si izbrat eno varianto.
Prepišem vse ta glavno, kako do izhodišča, na en piltek in že osvajam mojga, če bi blo to kako izvedljivo:))

Osvajanje je uspelo in nekaj po osmi zjutraj kreneva iz Dobravelj proti Pokljuki.
Za vreme je tega dne kazalo na Debeli peči čist lepe sončke. Ma, so bli skriti.:((
Na izhodišče sva prišla. Planina Zajavornik. Točno po cegelcu:). Se splača mal prej kaj prečitat.

Na parkingu je blo glih enih par avtov.
Ruzak, palce in pržgat Stravo (preizkušanje), da bo vse zabeležla in bejžmo v krasen gozd.

Je pa narava pokazala zobe kar enemu koknretnemu delu gozda ...kar groza te prime.

Tudi pot je do Blejske koče, ko zmažemo 3 kilometre, lepa, široka.

Haha, moram  mal črnega humorja... Midva hodva, prideva v enem ovinku do enega manjšega spomenika. Gor piše PADLIM MED 1941-1945.
Hodva,... in blefne moj:" Pazi, kako hodiš! Vidiš, tevi niso pazli in so vsi padli."
Sej,...moj... pač.

Pri koči se nisva nič ustavljala, le vezalke sem si zavezala mal bolj na trdo in sva šla, hitro naprej, da uloviva še tisto sonce, k ga je kazalo v napovedi... :))
No,  te sreče tokrat nisva imela, kajti in prej in pole je blo vsaj tolk razkajeno, da se je kaj vidlo, ma, ko sva bla midva na vrhu, pa živa zima, megla....

Zato, kaj čem počet na vrhu, v taki zimi,... hitro nazaj....
In ko sva prišla do koče, so se vremena seveda obrnila.
No, ma se je že pri spustu vsaj tolk mal razkadilo, da sva vidla naš Triglav in Rjavino pa Cmir...tam čez.

Aja in v snegu za sezono 2017/ 2018 sem že bla:)
Na Blejski koči sva se končno mal okrepčala.
Moram pohvalit, moj je speku tak kakijev štrudl,... da pr mej duš,.. če bi ga nesu na tekmovanje,... zihr zmaga! Al sem bla sam tolk lačna, hihi?

Ko sva prišla nazaj do avta, sva jo mahnila še na planino Zajavornik par 100 metrov naprej, probat srečo, če so kravce še doma... pa ni blo nobenga več.

Strava mi je pokazala 1 uro in 32 min miganja za vzpon in 1 uro 43 miganja za spust. Za gor je zneslo 5,4 km, za dol, k sva šla še na planino, pa 6,4km.
Kar se tiče pa kalorij... kar nejki... več za spust kot za vzpon...
Ej, Strava, z mene je teklo na vzponu, ne na spustu. Na spustu kmal še dihala nisem :))
STRAVA VZPON
STRAVA SPUST

Med vračanjem domov sva končno en bot zavila še do Brezja, kjer še nikdar nisem bila.

Tako. Kar se tiče mojih dvatisočakov, je najbrž za letos to vse.
Po snegu in ledu se mi ne da glih lazit nanje...
No, morda pa pade še Krn, če pride še kak toplotni val, hihi.
FOTO


Ni komentarjev:

Objavite komentar