Jej, jej, mati....
Sem mislila, da bo prišlo na tek, sicer hud, a lep, več tekačev, kot nas je bilo potem na startu. No, nekaj čez št. 100 je pa le šlo.
Dan je bil prekrasen, prijave so laufale na polhno, spet bla sem, bla tja, bla levo, bla desno in spet je treba že pohitet na štart. Pa tričetrt tekačev niti videla nisem!!! Sem jih šele na vrhu!
Ne vem, bi blo fajn, če bi uvedli, da se klepetoni dobimo že par urc prej, da se vsi vse z vsemi pomenimo?
Alora, ob 11. smo se pognali po kolesarski stezi proti Kanalu.
Dva kilometrčka bo treba odlaufat, mati, ni druge. In to sta bila moja prva dva v kosu letos. Bem, enkrat je treba začet:))
Seveda sem gnala moj ubijalski tempo, glih en pikič čez tri minute na km je šlo, haha....
No, res je to, da ko je začelo nekje, najbrž na Sv. Gori, zvonit, kar pomeni, da je en kvart čez, sem s ceste zagrizla v hrib.
O, mati, zdej pa bo treba v tem dobrem kilometru zmazat vseh skoraj 500m višincev... Ja, pa bomo...
In šibam, šibam,šibam. Mi kar gre. Sicer diham kot lokomotiva, a, kdo pa ne, v takem bregu? In če hočem še lanski cajt ulovit, je treba delat...
Zdej, fantje, za tiste pol minute minusa seveda ne bom krivila sebe :), ampak vas, ko sem, cepetajoč za vami namesto en, dva, tri, štiri hitrega štetja štela glih en pikič bolj počasi: en.. dva.. tri.. štiri.
Tuki se je zgubilo glih tiste pol minute.
Saj, pole ste se mi umaknili,.... k se je najbrž vse treslo za vami... ampak kar je blo zgubljenga, je šlo....v maloro.:)
Na okrepčevalnici sem si zlila skor cel glaž vode za vrat, tolk me je kurlo, kot da je ta hujši pripeka sredi poletnega dne.
Še mal popit in zdej, ko mi že skori TILT v učkah piše, se klanc šele vzdigne čist pokonci. Ma, skori, sem napisala,... ta ni še zajca ubil.
In maširam jast lepo proti vrhu. Seveda tudi tokrat nisem smela pogledat ne levo ne desno, ker se mi je zdelo, da izgubim po 1000 kalorij za en pogled, sem pa med buljenjem v tla videla kar nekaj senc, najbrž nog, mimo katerih sem šla. Zdej, al so bli tekači, al pohodniki, al bwo? Nimam pojma.
No in že se približujem štengam, ko slišim nad sabo: " Gremo, Marija, bravo, dej še malo!"
Aha, zdej bo pa foto Stane ...
Čaki, mati, zdej se moraš naštimat, kot da ti nič ni, delaj se, kot da sam mal počasi španciraš, naštimaj si nasmešek na faco, trpljenja tuki ni....
In res, zberem vsa pogum, da pogledam proti gor in....
Ma, čaki, mati....
Brada je, ma, to pa že ni Stanetova brada... čaki, mati. No, in se vseglih jast nasmehnem in nardim, kot da mi nič ni
Nakar za Stanetom, ki ni bil Stane, zaslišim Stanetov glas:
" Dejmo, Tina!"
A, pejd nekam, en za drugim sta bila. :)
Na, pa sem se morala še en bot štimat, kao da mi nič ni...
Še štenge pred kaverno in bejžmo not.
V kaverni letos nisem imela problemov z zgubljanjem in sem ven prikukala en dva tri.
Moj je kričal na vrhu, naj dam gas še malo, ja, saj,...no,....pa Mikha skozi zvočnik: " Dajmo, Valentina!", ja, saj, no.... in s časom 41:35 priracam v cilj.
Najprej se usedem na klopco, da pridem mal k sebi od pretvarjanja, kao da mi nič ni:).
Pa slišim jast ene glasove, podobne Silvančinim od KBK-ja. Ja, ma, kaj spet je tuki? Sej je bla že zadnjič... O, tudi KBK je prišel! Pozdravi, mal smeha, mal karanja, zakaj nista šla zares, še fotkanje...
Pole sem šla hitro na super sok in enga ta kratkega in ajd, še enga, ker moram nadoknadit, ker bom od srede dalje držala 45 dni alkoposta! :)
Pole zagledam jast enih tekačev, ki jih spodaj sploh ni blo....in seveda z vsakim je treba kakšno rečt...
In cejt teče in teče.
Rezultati bi morali bit že zdavnaj. Pa nam Miha pove, da se je v kompu nekaj zaštrikalo ( je štrikalo same leve, namesto desnih:))in vrglo vse prijave v nič. In spet je bilo treba vse na novo. Kar pa traja.
No, ampak sonček je lepo sijal, prav nič hudga nam ni bilo. In ta najbolj vztrajni smo seveda počakali tudi na podelitev.
Moja Sindis je zbezljala že kmalu domov, zato sem šla na zmagovalno štengco jast med obe dekleti. Kjer sem se pa kar mal pomladila. ( no, v noge ne glih...)
A, ko bi bilo to vse. Še dva bota sem šla gor, ker sem obljubila Mariji in Ani, da bom medalji prevzela namesto njiju.
Na koncu vseh koncev je blo treba pa še nazaj v dolino.
In gremo jast, moj in Kete.
Glih nekaj opravljamo Danilota med obujanjem spominov na lansko izgubljanje ( ups!-ne mi !) , ko ga dohitimo na poti, kjer sta skupaj z ženo Sonjo brskala po špargljih.
Naj omenim, da je Danilo še prav sveži dobitnik občinske nagrade za življenjsko delo v športu. Pa naj mu še tu iz srca iskreno čestitam.
V naših lokalnih novicah si lahko preberete tudi o tem. DANILU PUDGARJU NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO DELO
Ker sta s Sonjo dobila en špargelj, sem si rekla, da ga moram pa tudi jast.
In, glede na to, da jast ta prvih špargljev ne vidim tako kot moj, ki jih vidi tudi iz helikopterja, sem tokrat imela srečo! In sem ga dobila! Enga in edinga! Za začetek.
Lepo je bilo.
Hvala, Miha, za vse.
P.S.
Sem se "vrgla v delo" in spravla skupi vse rezultate Sabotina od prvega teka naprej. Tako po abecednem redu tekačev kot po rezultatih.
TEKAČI OD A-Ž
TEKAČI PO REZULTATIH OD NAJBOLJŠGA NAPREJ
ALBUM SLK-ja
MOJ ALBUM
ALBUM FOTO ŠTENGE
FOTO LT-STANE
