Najprej je seveda na vrsti moj srčni - Školj. Pred kratkim je bila na TF debata o tem, zakaj sploh imeti svojega srčnega. In se nanj odpravljat vsak dan... No, naj ponovim. Ta mi je najbližji. Seveda bi se lahko podala vsak dan tudi nekam po ravnem, svak dan pač v neko drugo smer,....ma, jast nucam hrib! Tam zaživim. Da čutim, kako mi dela tika taka in vsaj toplino, če že ne kancev, po hrbtu.
In ko vsak dan pridem na vrh in si rečem, kako je lepo...zakaj si tega ne bi privoščila vsak dan?
Ne glede na vreme. Zame je zmaga stati na vrhu, pa naj bo dan lep ali grd, ali mi tega dne gre ali pa tudi ne. In ja, tudi vpis v zvezek me žene naprej. Da vidim, aha, danes sem pa en bot več kot zadnjič... če ga ne bi bilo, bi prav za zihr ne bla gor tolkokrat... Kaj je zdaj to? Sem zaradi tega obsedenec? Ali še bolj močna? ...
In tako sem mojga srčnega v letošnjem letu obiskala 332 krat, kar bi po kilometraži zneslo okoli 3200 km. ( od doma do tja in nazaj imam sicer dobrih 10 km, ampak, ko grem gor dva bota, grem največkrat v vas Zavino ali v Šmarje in okoli še en bot na vrh,...tako, da znese malo manj km)
Seveda sem si poleg tega privoščila tudi kaj drugega. V večini so bile to tekme PGT in pa poleti obisk gora, če je bilo napovedano lepo vreme. No, tudi pozimi je na sporedu obisk naših bližnjih, če je vreme okej.
To, da se večkrat odpraviva na Čaven ali pa na Golake, ali pa na Nanos,... tega niti ne štejem več...mi je čisti piece of cake. Joj, če se spomnim, kako je bilo, ko me je moj prvič peljal na Golake.... Obup. Danes pa... dvakrat se mal zadiham in sem že na vrhu. Vaja dela mojstra. ( ma, sam ne recte, da sem to že kdaj napisala...:)))
Hihi, če pa in ko mi pa ne gre,...to je treba čimprej pozabit. ( sem se glihkar spomnila na vzpon na Vojkovo kočo nedolgo nazaj:( (...pole pa le nisem še pozabla:) )
Ali pa v Podgorje, najprej na Slavnik, nazaj,....se peljat v Koper parkirat in še peške do Izole in nazaj. Sedaj, ko so cesto zaprli za promet, je to res čisti prestiž... samo greš, hodiš in se prepustiš užitkom in ne študiraš, ali te bo kdo zgazil od zadaj s kolesom, ali kdo od spredaj z rolko, al bo kdo prišibal z nadzvočno hitrostjo na motorju...in brnenja avtomobilov ni.... zares je bilo prej že na robu za popenit...Oštja, sej nisem delala druzga, kot gledala, kdaj od kje kdo prihaja.... Sedaj pa je fejst.
Dvatisočaki.
Saj veste...dva imam normo na leto. Pa sem jo spet presegla.
Končno sem stala na vrhu Grinte!!! Kam zapisat?! Kolko botov sem že bla do Kokrškega na tekmi, na vrhu pa še nikoli...
Na Krnu sem bila že kar nekaj botov A prvič na Krnu iz Lepene mimo Krnskega jezera.
Potem sva se poleti za tri dni odpravila na Koroško. Tudi prvič. Prvi dan na Uršljo, naslednji dan na Peco in Končnikov vrh.
In še zadnji dvajurček: meglena Debela peč.
No in če sem že ( še) tudi v rubriki prvič...Prvič sem se udeležila teka na Murovico. prvič sem bila na Pohodu z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne in tudi prvič sem šla z Jakobčki na pohod iz Skrilj do Ozeljana.
Trail treh vrhov od Miheta sem prvič zmazala na probi v januarju.
In prvič sem se udležila že 17. pohoda po Vertovčevih poteh.
Aja in končno sem šla probat stopnice na velikanko v Planico.Jej, kolk prviču...:))
Bejžmo naprej...
Pole sem bila dva bota na Krvavcu. En bot sem šla za šerpo našim, k so šli trenirat, da sem jim nesla vso ropotijo gor na plažo. Ko pa je bila tekma, sem šla do vrha. Prvič! A netekmovalno! Samo kot kričačica.
Še nekaj ostalega...
Tekme:
Udeležila sem se 13 tekem. 11 v ligi PGT, kjer sem 6 botov tekmovala na polhno tekmovalno netekmovalno:), pet botov pa na prazno tekmovalno netekmovalno. :))
Zmagala sem pa na vseh 11-ih:) Na Mali gori me je zalopnilo v kolenu. Pazi! Za gor!?
Tako, da so tekme ( kakšen trail mi diši), ki bi se jih sicer lahko udeležila, za letos šle po gobe...
Potem je tu dvanajsta tekma - Tek na Murovico in
še trinajsta - moj lumpi UTVV, ki sem ga do sedaj zmazala že vse tri bote. Letos z istim časom kot lani. Ker sem ratala že "stara tetka", so me pahnili v kategorijo 50+ in, se moram še mal pohvalit, dosegla drugo mesto.( od sedmih!).
Lastna hvala, cena mala...:)
Sem pa bila prisotna še na kar nekaj tekmah, a v vlogi navijačice.
Pole moram mus v inventuro dodat, da zdržim plank krepke štiri minute... kar pa mi ni ratalo po par tednih, kot nakladajo v reklamah, ampak po dveh letih vsakodnevnega ponavljanja... vsak dan eno pikco več. Danes, npr., prvi dve minutki niti ne vem, da sem na komolcih in prstih.
Pole moram mus v inventuro dodat, da tako nič, kot letos, nisem tekla najbrž že od pradavnine... V vsem letu recimo da 10 km na UTVV in še vsega skupaj par km na tekmah. Groza! Ma, mi ne zalaufa...še vedno ne...
No, sej,... vsakič dobim kakšen fejst izgovor....prej je bilo koleno, zdej pa se čuvam, ker sem imela operacijo žil... v naslednje leto me bo peljal pa kjeri izgovor???
Ne vem, kaj naj nardim... ali se sploh silit s tekom, ko pa mi gre hoja čist fejst od nog...
Pa seštejmo zdej še vse teve kilometrčke...( pravzaprav mi jih Tekaški dnevnik od leta 2008 lepo sproti računa)
Na pohodih, dolgih 3992 km, sem zmazala 165,728km višincev,
na 13-ih tekmah pa 92 km in 6,755km višincev.
Skupaj torej 4084km s 172,848 km višincev.
Jutri začnem pa s številko ena...
Plani za naslednje leto? Ma, kaj pa vem... trenutno sem nekam "čudna"... kar nič ne bi....razen na mojga hodila :)
Bomo vidli.
Zdravja naj bo in če bo zdravje, bo lahko še vse ostalo.
Vsem skupaj želim srečno in zdravo novo leto ter miganja dovolj, tekaškega ali hodaškega.
Samo da se miga...
