Šla sva seveda malo prej, ker sva pripeljala kalčke in otrobe, da bojo na mizi za self service tudi že, ko prvi pridejo na prizorišče, kjer pa je tudi že bilo vse tip top pripravljeno za tekmo. Glasba, pijača, bazen, sadje, nasmehi vaščanov.
Čeprav sva imela še uro in pol časa do štarta, so te minute kar odbrzele nekam proč.
Sama s sabo sem se ukvarjala tudi s tem, ali naj grem na pot tekmovalno ali tekmovalno netekmovalno?
Ma, kako bi se pa lahko važila pole jast, da sem zmazala dva gorska teka v enem dnevu, če bi bila na tekmi samo netekmovalno, to pomeni, da bi jo le lepo odhodila naprej?
Ne bi bilo regularno se važit, aneda? In sem potem zato tudi sama čakala v gneči, ki je pa bila res kar velika, saj se nas je zbralo kar lepo število preko sto tekačev. V tisti ozki gasi smo se kar malo stiskali.
Z Bertotom, to je najstarejšim možakarjem, letnika 1937, sva se v pozadini že malo dogovarjala, kako se bova na progi spet skupaj fajtala.
A poleg Bertota stoji možakar z metlo ( to je tekač, ki teče z metlo kot zadnji, da pomete za nami :) ), ki se nekaj pogovarja z njim.
Nakar pride na plano, da je možakar dohtar.
In to ne kar en, ampak dohtar ginekologije.
Ni čudno, da mi je Berto že takoj po par sto metrih odbrzel mimo:
" Čuferca, sem že za tabo, grem naprej..."
Hihi, se je ustrašil, da se dohtar ne spravi kaj celo nanj....s kakšnim pregledom. :)
Že takoj, ko smo zagrizli v prvi hribček, nas pričaka fotograf Stane, ki je seveda stal poleg benda, ki nam je igral. Saj ne vem, kjeri komad je bil, a jast sem kar malo zaplesala.
Se gvišno vidi na Stanetovih fotkah.
Okrepčevalnice z vodo so bile dobrodošle, na vsaki sem se malo oblila in požirek popila.
Pogledovala sem malo nazaj, kje je ta metla, a kar nisem videla nikogar. Torej najbrž nisem čisto zadnja?
Proga je seveda čisto tekaška, o kakih hudih hribih niti duha niti sluha, le na Tabor je par sto metrov klančka. In tako sem seveda morala tudi jast teč. Pri spustu s Tabora sem celo ene dve bejbe prehitela.
Bend z muziko nas seveda pričaka še en bot,
še malo ravnega, malo gor, malo dol
in že sem v cilju.
Čas 53:01. Dobro. Zame.
Ne vem, če se še kje tako šibijo mize pod težo dobrot, ki jih pripravijo domačinke Šmarij.
Tja, do enih 15 vrst peciva sem še nekaj štela, potem sem kar odnehala. Pecivo, pecivo, pecivo...., lubenice, banane, sok, voda.
Kolikor hočeš. Ne zmanjka. Še en tek bi lahko pripravili, nismo mogli vsega zmazat. Res ogromno.
Bazen je kar služil svojemu namenu, saj se jih je kar nekaj kar oblečenih vrglo vanj, da se ofriškajo.
No, sama nisem skočila vanj, da ne bi vode zmanjkalo. :)
Za malico so bile klobase, za tiste, ki pa ne jedo mesa, je organizator zrihtal... Kaj? Ja, če smo že v Šmarjah, se spodobi, da dobimo nekaj šmarskega. :)
Čisto nič nam ni bilo dolgcajt, ob pivu ali teranu smo se lepo podružili.
Organizator je med tekmovalce izžrebal nekaj praktičnih nagrad, a vsi smo nestrpno čakali tudi na ta glavno: kraški pršut.
V žrebanje so bile poleg naših prijavnic dodane tudi srečke, ki si jih lahko kupil. Tako, da se je kar nekaj papirja trlo v škatli, ki ga je Karolina pridno mešala z rokami gor pa dol, pa levo pa desno, da slučajno ne bi kdo mislil, da se kaj slepari.
Matematiki ne znajo še izračunati take verjetnosti, toda verjeli ali ne, dekletce je iz škatle potegnilo prijavnico, kjer je pisalo Šorli Marta.
Martica, ki je bila za pršut izžrebana že lani !!!! Nemogoče je mogoče, bi rekli.
A Martica, duša od človeka, se je odločila, da glede na to, da je pršut dobila že lani, sama izžreba nekoga, ki bo dobil njen pršut.
Marta, kapo dol!
In tako je pršut odšel nato v Plače. K Tinetu.
Sledila je še podelitev - najmlajši, najstarejšemu, najboljšim. Padel je tudi nov rekord proge. Bravo, Marko!
Po podelitvi pa nas ni bilo malo, ki smo še malo posedeli in ob klepetu ter gratis!!! pivu ali teranu počakali na debelo temo!
Hvala, Stojan, Karolina, vaščani, sponzorji. Sem sigurno že lani napisala, da vsi skupaj dokažete in pokažete, kaj lahko ena mala vas pripravi, da gremo domov vsi zadovoljni.
Majhna vas na krasnem Krasu s krasnimi ljudmi, ki te krasno pogostijo, da lahko o njih samo in zgolj krasno razmišljaš.
Pravzaprav se mi zdi, da sem bila na krasni ohceti.
Ma, kaj bo ohcet tudi drugo leto?
Krasno!
FOTO
FOTO BY LT-STANE
FOTO BY LT-JAPELJ
REZULTATI
Ni komentarjev:
Objavite komentar